Odsanjavanje
Ko sem sanjal življenje,
se me smrt ni dotikala s svojo brezbrižnostjo.
Vzporednici sta bili v temi:
prepoznavanje se zgodi v zemlji pod travnikom,
ko kresničke v junijskem večeru preletavajo bilke,
pod nagrobno ploščo,
nad katero plapola plamenček.
Otroške roke, ki krožijo za kresničkami
in tiste nad plamenom,
izgubljajo odtis spomina.
To govorijo cvetovi.
Travniki valovijo,
grobovi lebdijo,
v rez tišine.
Otrok v naročju nad plamenom,
otrok v mehkobi valov trav,
seje iskreno solze im smeh.
Premalo besed pozna, da bi ga lahko prevarali.
Na tem robu
me je strah otroških sanj,
ki so čisto drugačne od tišine črnine
in moram za vrnitev v prvi poljub,
izpustiti otroško roko.
(Iz cikla: Louise, o dvojini še nisva govorila)
Poslano:
22. 05. 2021 ob 20:18
Spremenjeno:
22. 05. 2021 ob 20:27
Pesem, ki govori o odsanjanju, ki pa nikoli ni enostavno in lahko. Vsekakor pa to ni plitvo občutje, ki je s tem preneseno v lepo pesem.
Lepo pomlad ti želim, li
Li, še vedno dežuje, izpira besede ... :)
(in čakamo na maj ...?)
Hvala in lp!
Jošt Š.
Imenitne podobe smrti vs. življenja: grobovi v rezu tišine in otroka, ki je čisto drugačen od tišine ... čestitke,
lp, Ana
Od srca čestitam na pjesmi i podčrtanki, Još!
''... Travniki valovijo,
grobovi lebdijo,
v rez tišine...''
Mirnu noć ti želim,
Katica
Ana, hvala in lp!
Jošt Š.
---
Katica, hvala!
Tebi pa mirno to noč! :)
Lp!
Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milan Žniderič - Jošt Š. (urednik)
- 22. 05. 2021 ob 13:33
- Prebrano 677 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 430.37
- Število ocen: 15