Jadram, kot kanja nad stebrom toplega zraka.

Dvigujem se višje in višje.

Kje je meja za takega Junaka?

Ne smem izgubiti nad sabo oblast, ker sledil bo padec v globine.

Kaj naj potem rečem otroku? "Spet mi ni uspelo, Sine!" ?

Ni šans! Ni var'jante!

Ne grem spet na dno, sestavljat' svoje razbitine iz kante!

Borim se kot Lev, da ne izgubim nad sabo kontrolo.

Če tokrat ne uspem, bom spet lêtel "solo".

Kaj, lêtel -lebdel!

Kot balon, ob uri duhov, nad strehami hiš.

V strahu, da kdo-ve-kam odnese me že neznaten piš...

Hočem, tudi v časih neznosnih, znati obstati

in kot dober Oče in Mož po pravi poti peljati.

Trudim se, do srečnega konca voz pripeljáti.

Pastem se izogníti, ovire preskočíti, udarce obraníti.

Miselne močvare pregáziti in ob tem čist obraz ohrániti.

Ni vedno lahko, Človek ostati, kadar boriš se z brati...

Želim si svoje otroke naučiti Življenje znati ljubiti.

V spopadu z Njim, po gobcu dobiti, udarce vrniti in naprej ljubiti.

Udariti vsaj za udarec več, ko pa bo Življenje teplo Njih...

ZmagoB