in vkorakal je v

mojo pisarno

nekega večera

in bil je zadet od

kokaina

in govoril je o svoji

bivši punci

recimo da ji je ime

gospodična nebo

in je tulil in

jamral

kako ga bogovi maltretirajo

in kako

zaradi tega

ne more več deževati

in prav tako

zaradi tega

je gospodična nebo postala molekularna

in ga zapustila.

moški nebo

je po tem

hotel jokati

ampak kokain tega

ni dovolil

zato se je klatil z

vetrovi

in vsake toliko časa

je potepuški oblak

uničil njegov zalet

in moral je začeti

od začetka

in nikjer ni bilo videti

sonca.

rekel je

hočem

pobegniti

ampak luna je

previsoko

padec zgleda predaleč

stran

in kam bi nebo sploh

padlo?

svetoval sem mu

vsako nebo pada

vsepovsod

ves čas

in je zategnil še eno črtico

se metaforično zarežal

nato pa pristal na mojem parketu.

moški nebo

mogoče ni bil najbolj uspešen

pri svoji službi

ampak imel je srce kjer

so ostali

imeli samo idejo

in to je nekaj kar

lahko narišeš

obesiš na steno

in občuduješ

in kopiraš

in si misliš

kje za vraga je gospodična?

naprimerjanez