Avto sredi noči,

nekam tja hiti,

se ne ustavi,

a v avtu sva dve glavi.

Prvi jaz,

zmeden in poreden,

zraven mož,

ki pravi mi in govori besede tri.

"Želim si le...."

Ta mož si je želel,

želel si je še nekaj let,

še nekaj deklic in deklet,

še zdravja,

borbe,

kisle čorbe.

Drvela sva v temno noč,

mož pa postal je nemogoč,

po meni hropel,

po meni plezal,

na koncu slekel me in zvezal.

Ni se zgodilo to tako,

saj starec je želel le urico,

le urico,

le uro, ki življenje se ji reče,

a ta ura se prav hitro steče,

avto moj po strmi poti z mano odhiti,

mož,

njegova ura,

sanje, bolečina,

mož,

ki ga pohota vzela je,

ko vzela ga brzina.

Tekla je kot kri,

tekla kakor kri,

kot je mož povedal mi besede tri.

Angel