Zagrnem se z zaveso skrivnosti
pred tabo
a ona želeča plapola
preplavljena z utripi
potepuških oči
zagrnem se z zaveso
pred podobami nabreklih cvetov
vlažnih pregibov pričakovanja
nihče ni kot ti
ko bežiš pred čuti skozi meglo bremena
in želiš celi svet svojega neba
nekoč te bom vodil po poti
katero razgrneš
kot svoje telo
da greva skupaj tja
skozi nejasno čutenje brezčasnosti
močnega skritega obdobja
kaj bi rekel spremljajoči veter?
bilo bo skrito izza zavese.
Suzana, zopet ena o čebelicah in rožicah ... :-)
lp, Stojan
Izza zavese brenčijo lp Stojan
Kje si kupila zavese:-)
hahaha, sama naredila Stojan
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Suzana Kavka
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!