Bila si kakor vila …

          s svojimi kot svila mehkimi lasmi,

          kot  labod z dolgim vratom,

          kot angel z blagim smehljajem na ustnicah.

          Take se te spominjam, jaz, osamljeni starec.

          Bila si kakor vila …

          vse dokler življenje ni premešalo kart

          in si izginila v vrtincu usod

          ter poklonila svoje darove

          Bog ve, kateremu srečnežu.

          Bila si kakor vila …

          Morda pa je tako bolje,

          da sedaj ne gledam tvojih gubic na obrazu

          in nastajajočih krhkih, belih nitk

          med nekoč tako mehkimi, črnimi lasmi.

          Ne vem, če bi premogel toliko ljubezni,

          da bi moj pogled to prenesel.

          Naj ostane, tako kakor je bilo,

          kot si mi ostala v spominu

          in si v mislih lahko še vedno govorim;

          Bila si kakor vila …

Bojan Foršček