V oddaljenosti slišal sem glasen strel
zvok cefranja trupel odbil se od goré
v glavi začutil sem pogubo
kri pobarvala je izsušeno strugo
Zavedel sem se, kaj premorejo
misli
travme želele spraviti me do obisti
telo se nikoli ni zmenilo za dušo
srce ignoriralo je zadnji možganski impulz
Podzavest se kljub naporom noče predati
Kljub zavestnim težnjam
spomin čaka te pred vrati
vrata so z leti popustila
na tleh nastala je črna marka
Kam bodi šli spomini,
ko povrnem se med zvezde?
Ako ponovno se rodim
bom zopet izkusil, tisto, kar se ne sme?
Dejanje se preobrazi iz dejstva
hočeš, nočeš
zgodijo se grozodejstva
nobeden ne ustavi zlonamernega toka
vprašam se, kaj povzročilo je strelski pok?
Odpravim se na mesto zločina
v oddaljenosti opazim orlova krila
Je to tista prevara, ki me je ulovila?
Zakaj drugih ni prebudila?
Pokleknem na mrzlo zemljo
ko zastavim si nemogočo željo
željo ozdravitve
name pade kisel dež
Pozdravljen, Thadd, dobrodošel na Pesem si, lepo, da si se nam pridružil,
Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: TadejG
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!