Kisel dež

 

 


V oddaljenosti slišal sem glasen strel

zvok cefranja trupel odbil se od goré

v glavi začutil sem pogubo

kri pobarvala je izsušeno strugo

 

Zavedel sem se, kaj premorejo 

misli

travme želele spraviti me do obisti

telo se nikoli ni zmenilo za dušo

srce ignoriralo je zadnji možganski impulz

 

Podzavest se kljub naporom noče predati

Kljub zavestnim težnjam

spomin čaka te pred vrati

vrata so z leti popustila

na tleh nastala je črna marka

 

Kam bodi šli spomini,

ko povrnem se med zvezde?

Ako ponovno se rodim

bom zopet izkusil, tisto, kar se ne sme?

 

Dejanje se preobrazi iz dejstva

hočeš, nočeš

zgodijo se grozodejstva

nobeden ne ustavi zlonamernega toka

vprašam se, kaj povzročilo je strelski pok?

 

Odpravim se na mesto zločina

v oddaljenosti opazim orlova krila

Je to tista prevara, ki me je ulovila?

Zakaj drugih ni prebudila?

Pokleknem na mrzlo zemljo

ko zastavim si nemogočo željo

željo ozdravitve

name pade kisel dež

TadejG

Ana Porenta

urednica

Poslano:
09. 05. 2021 ob 17:11

Pozdravljen, Thadd, dobrodošel na Pesem si, lepo, da si se nam pridružil,

Ana

Zastavica

Komentiranje je zaprto!

TadejG
Napisal/a: TadejG

Pesmi

  • 05. 05. 2021 ob 21:10
  • Prebrano 251 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 34.8
  • Število ocen: 1

Zastavica