X
Ko trave spet prerastejo reči,
ljudi po rakah iz solza zdolbenih,
oskubljen ptič nad mrtvim zavrešči,
prhutne med ruinami zdrobljenih.
Na smodež dež strupeni kislo poje
in zemlja mrtva smrad, močvaro diha,
glasu več ni, ki vpil bi – moje, moje,
le zver med lovom lakotno sopiha.
Noč dolga se razpre na čadast svet,
pobeglim pod zemljo oči krnijo,
milijone dolgih let zaprti v klet,
prosojni, v prsi čudežno strmijo.
Ne čakajva, da smrt nas vse pokrije,
razgaliva srce, dokler še bije.
... dragocena pesem v pomenskem in oblikovnem smislu;
Čestitke in prisrčen pozdrav,
Breda
Vaaav, prav apokaliptično ...
Lp, Marija
hudo temno z iskro v očeh
čestitke
Irena, zopet ena čudovita, sporočilna stvaritev:)
Stojan
Ni kaj, tako vešče, predvsem pa iz pomenljivih misli izpeljan sonet, da lahko zlahka rečem: Poetesa Irena, čudovito!
Bodi lepo in lep pozdrav,
Sašo
Izuzetno, draga Irena! Čestitam.
Lp, Katica
''... Noč dolga se razpre na čadast svet,
pobeglim pod zemljo oči krnijo,
milijone dolgih let zaprti v klet,
prosojni, v prsi čudežno strmijo,''
Saj veš, včasih napišemo v komentar: prečudovito!
Ja, kaj pa naj ...? Kaj pa naj, ob taki pesmi, ko ostanem brez besed!?
Lp!
Jošt Š.
Breda
Marija
Svit
Stojan
Sašo
dušica
Katica
Milan
<3>
hvala vam in vsem ostalim, ki jih je pesem poiskala
Objem vsem
pi
Postapokaliptičen sonet, ki strese in s svojim končnim pozivom drami k - (lju)biti ... čestitke,
lp, Ana
Njalepša hvala, draga Ana.
Sem pomilila na postaje križevega pota ;)
lp
pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
- 04. 05. 2021 ob 09:48
- Prebrano 647 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 307.6
- Število ocen: 15