Na sprehod
Skozi džunglo
do oaze v ožini,
čez oguljene kamne
v opolzko blato;
dežujem,
občudujem usločeno eleganco delfinov.
Premerim vsako ped mojega rta,
s skale na skalo,
stopalo ob stopalu.
Sledi. Vrečka-od-čipsa. Zaprt kozarček
za vlaganje, v tekočini fileji barve
postanega želodca.
Obuvalo. Dila. Plastenka.
Rdeč kvadratni ovoj Durexa,
na veji naprstnik
kapljevine. Obešen. Niha.
Steklo (zeleno). Košček platna.
Kri na skali.
Nadaljujem.
Kako zanimivo, kaliko zgodb o človeku (ob ekološko neprijetnih) nam lahko povedo odvrženi predmeti.
Odlično tudi, kako se pretrga ritem na posamezne predmete, ko lirski subjekt naleti nanje.
Še odlično - kako kri na skalah ob priloženi sliki pove čisto nekaj drugega, ob enem pa pesem deluje tudi brez te (optimistične) dopolnitve.
Čestitke!
H
Hvala, Helena, kako lepo, zanimivo, poglobljeno si napisala in fantasticno povzela.
Lep preostanek sobote,
Mirjam
Ko ti prameni padajo čez lice
izza njih se tvoj nasmeh izda
resnica je v njem togotna
ko gledaš čistiš dela sramotna. tomi
Poslano:
08. 05. 2021 ob 18:59
Spremenjeno:
08. 05. 2021 ob 19:10
O, Tomi, kakšna pesnitev! Hvala ... :) :)
"togotna" (?)
Togoten je stanje velike jeze radi vpogleda na odpad, ki si ga z nami podelila.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mirjam Dular
- 03. 05. 2021 ob 21:55
- Prebrano 472 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 102.07
- Število ocen: 3