Šla si napolnjena
v dnevno bolnico
sredi smetišča
igel, narkoze
in belega heroina sten.

Si videla njihove obraze
v plastičnih vrečkah,
ko si hodila mimo izložb
s pritajenimi koraki,
kriki, debelimi solzami
strahopetnosti?

Dober dan.
Prosim odstranite
embalažo v vrečki.
Mimogrede se notri nahaja bivše
bitjece našega planeta pod šifro x
posrkano s cevko,
zmleto v okusni frutek
s popolnim otroškim nasmehom in
majcenimi, belimi zobmi.

Si želela vonjati mlado kri,
ki je mezela iz tvojih stegen
pripravljena,
da se prižame k tebi,
ko bo čas pravi ...

Kot kos mesa visiš na očiščeni mizi,
na belem papirju je odtis prejšnega telesa,
na blazini solze bivšega človeka?

Poldne je.
In brozga na ulici je privid
drobovine.

S kosi dima
strmim v veter.
Dobim sporočilo.
Ni v redu.
Očistiti moram.
Z uradnim pljunkom
lep pozdrav.

Raztrgam svoje bitje
v tisoč vprašanj.
Zakaj, sestra?

Nemo