korakal sem
mimo pogorišča
lesene ciganske
hiše

ob pogledu
na njo
se je slab
občutek
trdno držal
mojega
modernega
jopiča

občutja sem
rešil
novodobno

levo roko
položil na
desno oko

in hiša je izginila

nekje v
južni ameriki
izsekavajo
star deževen
gozd
otroci so lačni

položim
levo roko
na desno oko

odkorakam
novodobno naprej


nekje
že tisočkrat
izpeto
ljubezen
razžira
zaradi
mojega molka in egota

leva roka
desno oko

o moj bog

pozabil si
na bel
krožnik
in rdečo
barvo
mojega srca

in spet
odkorakam novodobno naprej

ivan z