Rodila je.
Rekla je: najin otrok.
Rekla sta:
Najina ljubezen
te bo naučila hoditi.
Vedno dlje je odhajal.
Nato je v daljavi oplenil obzorje in zabrisal
sled, ki jo je razbrazdala ljubezen.
Njun otrok
je prelomil kruh
in pretrgal zavezo;
ni se vrnil.
Prepozno sta našla boga,
ki bi napisal zapoved.
Postavila sta oltar,
prižgala luč;
(Iz cikla: Louise, o dvojini še nisva govorila)
Jošt ne vem kaj te je pognalo v to pesem, vendar je čudovita.
lp, li
Postavila sta oltar,
prižgala luč;
smrt je videla to luč.
Čestitke
Jošt, žalostna zgodba, žalostna pesem ...
lp
li, hoja Onkraj noči.
Svit, :)
dušica, naplavnine življenja ...
Hvala vsem!
Lp!
Jošt Š.
Z ravno prav malo potezami narišeš zgodbo celega življenja, ki je seveda stvar interpretacije vsakega bralca, čestitke,
lp, Ana
Ana, hvala!
Lp!
Jošt Š.
-----------------
levček, tudi tebi hvala in lep pozdrav!
Jošt Š.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Milan Žniderič - Jošt Š. (urednik)
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!