Raztresene drobtinice pobiraš po gozdni stezi,
kjer sta tavala Janko in Metka. Ni še gob.
Na vrhu rta prazna nekropola, za pomorščake,
da so se negibno razgledovali k morju. Proti domu.
Ped za pedjo raziskujem ciganske prednike,
mokro endemitsko civilizacijo. Prazna je.
Živo srebro, raztreseno v kapljice; zdaj lahko
z moje razpoložljive kože srkaš odgovore.
To je fotoverz, beri skupaj s pogledom na fotografijo:
Pozdravljena,
meni bi pesem bolje delovala brez "Pesmi" na koncu. Kaj praviš? Tako pustiš tiste odgovore na koncu bolj odprte, seveda pa si lahko tudi sami predstavljamo pesem kot odgovor.
Lp,
Helena
Ta poskus z gotovostjo potrdim in dodajam črtice sledenju drobtinicam, prednikom in pomorščakom do kopice (ne)izpitih odgovorov.
Čestitke,
H
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mirjam Dular
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!