se predano spravlja v posteljo
k zadnjemu počitku
s skrajnimi napori
v možganih nastaja
nov prostor
zapolnjuje se z neznanimi
hladnimi barvami
besednimi premetankami
vedno drugače zvenečih
še zadnje pranje tega kotička
ki povsem umirja tudi jezik
oči pa srkajo nektar
da počasi
vendar vztrajno
paralizira tisto
kar je nekoč
še vzravnano hodilo
Vse mine, tako dobro kot slabo, le zvedavo ravnotežje ostaja.
Čestitke
In tako je tudi edino prav Svit.
Lepo nedeljo ti želim, Stojan
Naj počiva in nabira moč za nove začetke
lp
Hvala Katice, u toj pesmi sam htio ispostaviti "pranje našega mozga" do situacije, kad se pitamo, da li još ima smisla...
Sve u svemu, nešto za razmišljanje. :)
Poz. Stojan
Ivan, hvala, moja tematika nema granica i to mi se sviđa.
Nikad unapred ne znam šta ću napisati, ni u trenutku, kad več imam kemijski u rukama.
Čudna smo mi neka vrsta:)
Stojan
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Stojan Knez
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!