Kako naj razložim ti mojo pesem,
če v krvi ni zapisov istih not,
kako naj ti svoj vid prenesem,
vsejan med gobice in trose v kot?
Od tam je svet poševen in drsi,
pa raven, ko april se v zimo uliva
in kot pokrov za jušnik ko na maj sneži,
pozimi rjasta je cev in kriva.
Če rečem - sonce se smeji z neba,
morda povem, da me pogleda dragi,
ko vrišem severnico iz srca,
ne morejo vanj zla in črni magi.
Ko misel med besedjem zadrhti –
poganka noče, da se jo krsti.
Čestitke, Poetesa.
Hvala za dotik, dragi Svit.
Sonce... dragi... zelo posrečena metafora.
Čestitam!
LpM
...če v krvi ni zapisov istih not..., resnično.
lp, m
Maki, hvala od srca.
Lp
pi
Stojan, hvala za branje in komentar.
lp
pi
Miko, hvala.
.... ali istih radijskih valov ;)
lp
pi
Draga Katica, najlepša hvala.
Pride, kar občutiš ... :)
lp
pi
Zbiranje besed, pesem, ki spregovarja skozi preimenovanja in simboliko in se noče krstiti,
čestitke,
lp, Ana
Najlepša hvala, Ana.
lp, pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!