velike zaplate snega
in nešteto otroških stopinj
križale so se s tistimi
srninimi in zajčjimi
bilo je sonce
stopinje je spreminjalo
v posebne figure
najdlje so kljubovale
medvedove
mimo le teh je bilo treba
do zavetrne jase
po težko pričakovane
krhke modre cvetice
za očetov god
Lepa in nevarna zgodba ki opusuje ljubezen do očeta...
Ld!
Veliko nas hodi po solzice.
Objem zate.
pi
dama, pesem spominja na nostalgijo, ko smo še gazili sneg in zdrobnimi pozornostmi razveseljevali soljudi.
Lp, Stojan
Tanja, hvala, res, bo kar držalo..
Irena, hvala! Objem
Stojan, hvala, me veseli, da imaš tudi ti take nostalgične spomine.
Lep dan vsem!
dama
Poslano:
19. 04. 2021 ob 17:43
Spremenjeno:
23. 04. 2021 ob 19:25
Prisjećamo se tog bijelog snijega s nostalgijom, a dragi ljudi još žive u našem srcu.
Lp, Katica
Katica, hvala za tvoj dotik, vedno vesela tvojega odziva.
Lep pozdrav
dama
Pozdravček, dama, tudi mene se je pesem dotaknila, morda le:
...
križale so se s tistimi križale so se
od srn in zajčkov s srninimi in zajčjimi
...
najdlje so kljubovale
tiste od medveda medvedove
---
Premisli in če želiš, popravi,
lp, Ana
Pozdravljena Ana, hvala za ta dobrodošel nasvet. Z veseljem sem popravila.
Lp, dama
S spoštovanjem do globine bistva. Pesem si zasluži, da ne ponikne.
Zelo rada te berem, čeprav sva obe nekakšni "ponikalnici", ki občasno pritečeta na površje.
"filia"
Pozdravljena "filia"
vesela sem tvojega dotika. Lahko sva "ponikalnici", vse dobro ti želim.
pozdrav, dama
Čestitke k pesmi, ki priteče kot izvir - spomin na dan ...
lp, Ana
Spoštovana Ana, najlepša hvala za izpostavitev te pesmi, veliko mi pomeni!
Lp, dama
Katica, hvala!
Vse lepo tudi jaz želim tebi, objem
dama
Zelo lepa pesem, Dama.
Spomnila me je, kako sem kot otrok in takrat so bile zime res zime, zasnežene in dolge, marca iskala kronice (zvončke), da bi jih dala mami za god.
Morala sem na določen kraj v gozdu, kjer je bilo močvirje, ampak, medveda pa pri nas ni bilo (*_*)
Ljubezen premaga tudi strah.
Bodi lepo, Marija
Poslano:
25. 04. 2021 ob 08:07
Spremenjeno:
25. 04. 2021 ob 19:45
Marija, hvala za tvoj dotik.
Zime pa res, kdor se jih spomni..kar nekaj snega smo pregazili..
Tako imava tudi midve nekaj skupnega.
Za mamin god mi ni bilo treba daleč, travniškega cvetja je bilo polno okrog in okrog hiše..
Strah je ki je bil stalno prisoten je tudi splahnel..
Vse dobro želim, Milena
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: dama
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!