Sonce v srcu, na ustih nasmeh

je pravo zdravilo v teh čudnih dneh,

ko lačni smo človeške bližine,

živimo vsaksebi, brez stika, topline.

Tisoč besed je neizrečenih,

nešteto objemov, poljubov izgubljenih,

pogledov, stisk roke; naj vendar že mine

čas karantene, strahu, bolečine.

In vendar nas upanje na lepše čase

ohranja pri zdravju, da pazimo nase,

utrdimo dragocene družinske vezi,

pomagamo drugim, če imamo moči.

Kaj svet bi brez glasbe, brez domišljije,

kaj brez gledališča, brez poezije,

brez branja dobre knjige ure in ure?

Prazno bi življenje bilo brez kulture!

Iva Grabnar