Pesem se prične
s koncem zgodbe
Ne z mavzolejem
Morda z belim kamnom
šopkom mačeh
Ko ni možno
več ničesar reči
in le še navček
pozvanja živim in mrtvim
Kjer oblak zabriše mejo
da rosi v srce bitja
in sonce premika sence
križev
ki počasi padajo v prah
ker
ljubezni so grobovi tihi
nema usta
pozni stihi
Pesem se prične
s koncem zgodbe
... in potem nove pesmi novih zgodb ...
Lp, Stojan
Je večini mrtvih žal, ko se zbudijo iz sanj? Meni je. Vložena v pozne pesmi te lepo pozdravljam.
pi
Poslano:
19. 04. 2021 ob 11:08
Spremenjeno:
19. 04. 2021 ob 11:09
Ko pišemo pesem svojega življenja
nikoli ni pozno dodati novi stih
nove začetke
le konec je samo eden
ta nam pripišejo drugi...
Ld!
Stojan, Irena, Tanja hvala vam za lep odziv!
lp, m
Všeč mi je zorni kot pesmi, iz katerega se izreka in tudi vse, kar o tem pove ... čestitke,
lp, Ana
Vavvvv, dobraaaaa ...
všeč mi je, kako je napisana in seveda, njena sporočilnost. Bravo!
Lp, Marija
Draga Ana in Marija, hvala za lepa komentarja.
lp, m
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!