So zublji, ogenj in je pogorišče,
kjer je ostalo le za pest pepela.
Kdor vztrajno koplje, rije, s srcem išče,
bo našel iskro, v plamen bo vzcvetela?
Če žar je luč za novo kresovanje,
kjer plešeš nor poganski ples svetlobe,
da ni le želj pomrlih praznovanje,
ki pozabile so na vse tegobe.
Je vrč, ki se razbije in popravi -
po lepljenju v njem greni pijača,
Tako se iskra osmodišč ne zdravi,
spet v čad in smod nam upanje obrača.
Zdaj srca z ogljem rišem si v spominek,
ker mrtev košček zvezde je utrinek.
''... Če žar je luč za novo kresovanje,
kjer plešeš nor poganski ples svetlobe,
da ni le želj pomrlih praznovanje,
ki pozabile so na vse tegobe...''
Lp, Katica
O, kako iz tebe vrejo verzi, ki si nam jih namenila pokloniti v sonetu, Poetesa Irena!
Lepo pozdravljena,
Sašo
...ker mrtev košček zvezde je utrinek..., zelo lepo. Kmalu bo kres.
lp, m
Še ena uspešna pesniška tvorba. Moje divljenje in čestitke!
LpM
Katica
Sašo
miko
Svit
Maki
hvala
<3>
Imeniten sonet z lepimi rimami in močnim sporočilom, čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!