
Na mojem potoku je bil mlinček,
vrtel se je in me radostil.
Kadar je dež nanosil listja in dračja,
se je zamašil in ustavil.
Take lege so me razžalostile
do nepopisnega veselja,
ko sem speljala vodo nazaj na svoj mlin.
Kruha pa iz moke ni bilo,
še moke ne, niti zrn, ne mlinskih kamnov.
Odiozno melje spomin:
Ob bistrem potoku je mlin*, cin-cin,
a jaz nisem mlinarjev sin, cin-cin …
Otrok, metaforiziraj, asociiraj, …
Otrok. Otrok
v muzeju.
———————
* https://www.youtube.com/watch?v=eDQA4q7gxz4
<3>
nekaj vodice je še,
sicer rož’ce ne b’ uspevale :)
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Mirjam Dular
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!