Ja imam za sobom
Kilometre duge,
A sad mi je dom
U parku kraj pruge.
I sada tu stojim
Tako besposlena,
Divne dane brojim
Iz prošlog vremena.
Sećanje se vraća
Pa se sva rastužim
Što mi je zadaća
Da muzeju služim.
Ljuta sam na ljude
Zbog odluke ove,
I mnogo me čude
Te mašine nove.
Šta u njima vide,
Zar tu snage ima?
I kako to ide
Kada nema dima?
Ja bih se sa svakom
Rado pomerila;
Sa parom bih lakom
Svaku pobedila.
Jer kada sam čula
Novu svirku tu
Rekoh: to je nula
Za moj hu hu-huuu.
Nostalgija Maki ...
Lp, Stojan
Poslano:
12. 04. 2021 ob 15:14
Spremenjeno:
12. 04. 2021 ob 15:16
Mene so parne lokomotive vedno očarale. Njihova sikanja, žvižganja, iskrenja in premogovi delci v očeh. Indijanski jezdeci so jih oklicali za ognjene konje. Na nekaterih postajah si bili napajalniki vode, kot žirafe so obračali svoje cevi-vratove v cisterne. Ob sebi so imele vagonet premoga kjer je kurjač, vedno na prepihu, črn kot sam vrag metal v ognjeno žrelo premog. Dostojanstveni strojevodja pa je le vlekel vzvode in piskal, res je bi frajer. Toda moje simpatije je imel tudi kurjač. Še najbolj fino je bilo potovati z brzovlakom, ki se ni ustavljal na vsaki postaji, drvel smo mimo, le rdečekapec z loparjem je v mirnem stavu spremljal mimohod...
Stojan, nostalgia, kaj pa drugega, čeprav nisem bil "na pari".
Hvala ti.
LpM
Poslano:
12. 04. 2021 ob 15:24
Spremenjeno:
12. 04. 2021 ob 17:26
Poštovani Svit,
Tole pa je cel elaborat - hvala od srca!
Nisem imel čast voziti parne lokomotive, nekako ko sem jaz začenjal voziti, so jih dali v pokoj. Ostalo je aktivnih nekaj lokomotiv, ki občasno vozijo muzejski vlak. Kot si dejal, ima to nekakšno posebno čarolijo - hu-hu-huuu! Meni je v čast, da sem napisal prvi roman o strojevodskemu poklicu (ZGODBA ŽELEZNEGA KOLESA); tudi parna vleka je "obdelana" - moji mentorji na ELOKU so vozili parne lokomotive, tako da so mi marsikaj pripovedovali.
LpM
Maki, jaz pa na poti v JLA, iz Vinkovcev v Sombor, davnega 1978...
LP, S
No, no, Stojan, tudi to je nostalgija. Maki pa je služil v Črnomlju... Meni je, očitno, Slovenija vsojena...
Poslano:
12. 04. 2021 ob 16:23
Spremenjeno:
12. 04. 2021 ob 16:24
Doista nostalgično-šarmantna pjesma, budi uspomene. Odlično i hvala ti za izmamljeni trunak veselja, Maki.
Lijep pozdrav, Katica ☺
P.S.
''... Čim se sedneš, čim se sedneš,
već
mašina fučka...
Sira, putra, vrhnja mleka,
jajec i krumpira...
Beži Jankec, beži Jankec,
cug ti bu pobegel...
Naj pobegne, naj pobegne,
karta mi je v' žepu!''
(Izvadci iz pjesme Lepe ti je Zagorje zelene; autor: Radek Brodarec)
Kao djete željeznice uživjela sam se u to potovanje
od početka pa sve do starog ekponata pokraj pruge!
Ld!
Poslano:
12. 04. 2021 ob 17:22
Spremenjeno:
12. 04. 2021 ob 17:22
Odlično MAKI
lp
Katice,
Tanja,
Hvala za vaše srčkaste komentare.
Pozdrav! Hu-hu-huuuu!
Mogočne nekoč, danes staro železo, čestitam za lepo pesem. lp, dusica
Eeeeee, dobra stara lokomotiva i dobra vremena. Sa njenim zviždukom proputovale su moje godine, mladost i nebrojeni sretni dani...
Lijepa pjesma!
Reče stara lokomotiva:
''Niko kao ja.''
In iz muzeja gleda rjasta, ranljiva.
lp
pi
Hvala Mirko. Istina, mnogo toga je protutnjalo, na žalost i naša mladost... No, mi smo mladi u srcu, a i to se broji, zar ne.
LpM
Poslano:
13. 04. 2021 ob 10:26
Spremenjeno:
13. 04. 2021 ob 10:26
Hvala Irena.
Res je: bez starca, nema udarca!
LpM
lep, nostalgična. Lokomotiva, tako lepo si povedala, da ti verjamemo. Hvala, maki, da si njeno pesem prenesel v svoje rime :))
Bravo Maki,
odlično za djecu, i za dječji udžbenik!
Ivan
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: MAKI
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!