Ljudje so prihajali in odhalali - izmenično v slogu in s pogledi zazrtimi v grúdo. Njihov vonj kože in utrip srca je bil nevtralen, brez izraza. V cepetanju dlak sem opazil nedorečenosti ter osebne figure, ki niso povezane v trdno skalòvje.

Srž problemov so baloni. Tisti rdeči, ki imajo prozorna helijeva krila in ovratnike zapognjene navznóter. Spustim jih iz rok in nemo opazujem kako rastejo v drobne črne mraljice. Stopajo v težo zraka in mahàjo vesolju. Ne bom jih iskal v srčnih prekatih in jih lovil po stekajočih venskih preddvorih. Tudi oni mene ne iščejo več - pravzaprav me nikoli zares niso imeli namena poiskati.

Kako lepo je biti kakovostno sredstvo za dosego tujih ciljev, ambicij ter vizij.

Naslanjam se na občutja hvaležnosti in mehkobnega značaja sprejetosti za potrebe in želje tistih, ki ohranjajo širino konceptov name. Ne potrebujem lažnih profilov, da postanem priljubljeni lik.

Okolje je bakreno in moja pljuča so izropali cigani. Če še ne vedò, jim povem, da vsak je svet, ki žari zase, ki svetì - in, ki izginja v tisočero druščino EX -ov. Vsak dan smo bližje koncu.

Tišina, kot pesem odmeva in povsod se sliši njen glas. To me napaja z optimizmom.

Jernej Jager