
Ni gibanja si mislim
in se sprehajam ob Dravi
Labod drsi čez reko
in verjetno misli enako
da gibanja ni
Vsemu očitnemu navkljub
In vsak - jaz - se smeji
takemu izrazu Enega
in tolikemu protislovju
A vsakdo se bo strinjal
da labodi galebi in ribe
so del reke
in da živijo z njo
Brezjaznost bi vedela
da sem nerazdvojen
od svojega brata
od živali na poti
v klavnico
od meseca ki vzhaja
krvav nad mostovi
Da sem
že dolgo pokojni
iz zemlje vzet
in v zemljo vrnjen
Brezjaznost bi vedela
da gibanja ni
"Dolga je pot od mene do sebe," bi morda rekla brezjaznost, ne da bi naredila en sam gib, ki sicer je, a ni opazen...na prvi pogled.
Čestitke
Hvala, Tanja in Svit. Zanimalo me je kam me pelje ta absurdna trditev, ki izvira že iz stare grčije. Zgodba se imenuje argument s palico... Jaz je morda samo skupek navad, zna se okititi z marsičem kar je laž.
Jaz, sem kar sem ... JAZ! Neraziskan, neznan in vendar sam sebi
poznan.
Zelo všeč!!
Lp, Drago
Drago, hvala za komentar. Mnogo neraziskanega. Vse, sonce, voda, minerali, so življenje tega jaza, so ta jaz. Toda, to je še vedno preveč abstraktno v primerjavi z konkretnim samoobčutenjem...
lp, m.
Priroda je toliko lijepa
da nam često zastane dah kada je promatramo,
zaledi se pogled.
Sanjarskim očima promatramo njene tokove, upijamo i učimo.
Nema gibanja, sve se slilo u (haiku) trenutak.
Čestitke,
Ivan
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: miko
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!