Tako kot igla meddihov luknja niz dihanj
v platno mojega časa
zavest rojstev;
tako vdeta nit v uho
s konico luknja blago
da kóse sešije v eno obleko.
Svit, kroji nikoli niso povsem končani:)
Stojan
Stojan pozdravljen, vsaka inkarnacija novi kroji. Hvala.
Katica pozdravljena, itak vsak sam kroji svojo usodo. Hvala.
Grem Naprej...
Lp Andreja
Andreja zdravo, pa pojdi naprej, hvala za stik.
Poslano:
10. 04. 2021 ob 10:13
Spremenjeno:
10. 04. 2021 ob 10:16
Mal me spominja na mojo prvo podčrtanko ...
nič hudega...
greva naprej!
Vsak svojo pesem naj nosi v kroju kateri nam pristaja...
Ld!
Iz nešteto kosov sešito je naše življenje
in igla je naše trpljenje.
Klobuk dol!!
Lp, Drago
Zanimivo predvsem, kako zven besed te pesmi sestavlja čisto pravo verigo (med)dihanj in zabadanja. Zares odličen posluh tako za pomene kot ritem, ki sili, da pesem beremo znova in znova ...
Čestitke!
H
Zdravo Helena, hvala za tvoj izjemen posluh.
Vse dobro voščim.
Zaista, jako jako lijepo!
Samo tako dalje,
Ivan
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Svit
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!