Upanje cveti v maju,
upanje cveti za naju,
zdaj sva kot eno,
- kot ljubezen med možem in ženo,
ki je združena v zaupanju,
temelječa v večnem upanju.
Ko govoriva drug drugemu brez besed,
ne štejeva preteklih časov let,
saj združili so se najini urini kazalci,
in obstali ob jutranji kavni “šalci”,
ko le s pogledom oči,
veva, da ne obstajava več jaz in ti,
temveč midva - mi…
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: JureC
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!