Sanjaču so dali strgalo.
Poslali so ga praskat
sveže zvezde
z neba,
še preden bi lahko te postale
supernove.
Ko je odsanjal,
so ga potegnili nazaj dol,
da je pobral
in pogoltnil
vse zvezdne okruške.
Prvotno objavljeno v Nebulae, let. 10, št. 2
Sukamo se okrog svoje zvezde, ki je srce našega planetarija. Sonce nas čez dan na nek način slepi z dragoceno svetlobo, saj nepreštete zvezde vidimo šele ko se znajdemo v senci noči...
Čestitke
Dominik, kako potolažena se počutim ob branju te pesmi. Da je vendarle najti tudi tu lepoto.
lp
pi
Super pesem! Pa ravno v Nebuli je bila objavljena? :)
Lep praznik želim!
V svoji kratki predstavitvi si zapisal: "Mogoče ti bo ena od mojih stvaritev celo všeč." Vse več jih je, h katerim se rada vračam, ker vse bolj spoznavam, da si eden tistih ustvarjalcev, ki znajo delati in deliti lepe pesmi, Dominik ... in tudi pesem Na tleh je najlepše je ena takih, ki sproža razmislek in mi je všeč.
Lp,
Breda
Hvala lepa vsem! :D
Zdaj smo dojeli skrivnost sanjačev in njihovo vlogo v obstajanju vesolja ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Dominik Lenarčič
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!