Oblaki volčjo luno so zastrli
in tulež je umolknil na planini,
glasovi živega kot da so umrli,
le čuden zvok udarjal je v dolini.
Za njim sem šla začarana, kot slepa.
Mar ni bilo mi groženj na stezah.
Če se polomi človek in če šepa,
naj ga nikdar ne zaustavi strah,
ko za udarci gre srca, ki zove,
čeprav oči nanj volčje zro in tuje,
brez mesečine, nje prividov plove,
ve kje je cilj in sreča kje domuje.
Tako sem romarka šla proti tebi -
vse bližje glasu v grudih - bližje sebi.
...naj ga nikdar ne zaustavi strah
ko za udarci gre srca, ki zove... lep dan, m.
Čestitke
Hvala ti, Poetesa Irena, za res lep sprehod skozi tankočutno, žlahtno pesem!
S pozdravi,
Sašo
Irena, zopet božajoča stvaritev, lepa, poučna, čustvena...
Ld, Stojan
''... brez mesečine, nje prividov plove,
ve kje je cilj in sreča kje domuje..''
Draga Irena, sve za 5++!
Lijep pozdrav,
Katica
Še ena, ki potrjuje mojstrstvo tvojega pesniškega izraza, Irena ... glede vsebine pa
"vse bližje glasu v grudih - bližje sebi".
Vse dobro ti želim,
Breda
Hvala, Irena. Uživam v branju.
Velika hvala vsem, zelo sem vesela vaših komentarjev, ki potrjujejo, da pesem v formi še lahko živi in se dotika sodobnnega sveta.
Objema vas
pi
Navdušena sem nad vsemi tremi angleškimi soneti in lahko rečem:
"Uživam v branju" (*_*)
Lp, Marija
Hvala, draga Marija.
Resnica je, da tudi jaz zelo uživam, ko jih pletem. :D
objem zate
pi
Čestitke k sledenju glasu (tudi tistemu, ki te pelje v pisanje angleških sonetov),
lp, Ana
Hvala, Ana.
Lp
pi
Hvala, Katica
Lp
pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!