Okovan trenutek,

med zobmi ujet v razbitini časa.

Zveni upognjeno. Pobešavo.

Ni bilo potrebno. Ni bilo potrebno.

Ni bilo potrebno. Ni bilo potrebno.

V očeh barv strahu slika črede,

ostro vonja skozi mlečno steklo.

Lepljiva na dotik. Izmuzljiva.

Samo pobožal bi  te. Samo pobožal bi te.

Samo pobožal bi te. Samo pobožal bi te.

Kot pes, ki kaže odprt krvav gobec.

Stekla nepotešena zver.

V noč golta prašna kočija.

Vrtenje v krogu. Vrtenje v krogu.

Vrtenje v krogu. Vrtenje v krogu.

Do zadnje kaplje izpita, 

na pozabljenem soncu  obledela

prezrta, brezimena senca. Zla.

Janez Virant