Čvekálo, praskálo,
prste na tnalo!
Noge navzkriž,
zimo prespiš.
Ko spet pomlad je,
pridejo svatje:
so črni gavrani,
vsi kleptomani.
Za zajtrk je sadje,
pod mizo pa gadje.
Oblak se iztoči,
da zemljo namoči.
Vsaj enkrat daj glas –
resnico v obraz.
V oči me poglej
in zvezde preštej!
Imenitna zvočno srhljiva pomladna izštevanka, čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: modricvet
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!