Razbita identiteta
Od takrat, ko se je
razbila, zdrobila je minilo
veliko Časa. Neskončno veliko
ga je oblebdelo v medprostoru
zasliševanj, odločanj in presojanj
(kaj je res in kaj ne? Kaj se ji je res dogajalo? Če sploh kaj?)
Čas se je zažiral v vse pore,
v drgetajoče drobovje,
v stene krvavečega želodca,
v ukradene otroške nasmehe,
skrivaj obrisane solze, celo
v zamolčane besede.
Se je zažiral. Čas
in praznina
ki je požirala njena čustva.
Naučila se jih je zakopavati,
da se ne bi preveč umazala.
Pobirala je koščke, sestavila
Novo staro Sebe
(táko, kot so jo pričakovali drugi,
sama pač ni imela izjušenj),
ki naj bi bila enaka originalu.
Vsaj Skoraj Enaka.
Marija, namesto ogledala je "potrebno" samo zapreti oči in občutiti original, ki je še vedno tu, morda so se le malo predrugačile nianse.
Vse se zlepi samo od sebe, le zaupati je potrebno. SEBI!
Lep večer, Stojan
''...Pobirala je koščke, sestavila
Novo staro Sebe
(Tako, kot so jo pričakovali,
sama ni imela izjušenj,)
ki naj bi bila enaka originalu.''
Vjera u sebe je najpotrebnija svakom biću, draga Marija, a za sve ostalo pobrinut će se snagom volje, razumijevanja i poštivanja. Jaka pjesma.
Laku noć ti želim,
Katica
Poslano:
24. 03. 2021 ob 07:55
Spremenjeno:
24. 03. 2021 ob 07:56
Stojan, Katica, Pia, Drago,
hvala za dotik in senzibilnost.
Vse preveč je nesrečnih ljudi, ki morajo zlorabe, ki so se jim dogajale (ponavadi že v otroštvu), dokazovati na sodišču in so odvisni od presoje, tako imenovanih, "pravičnikov".
Bodite lepo v sončnem dnevu.
Marija
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: triglav
- 22. 03. 2021 ob 20:35
- Prebrano 475 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 134.15
- Število ocen: 9