Tistega jutra je pesem Lune žvrgolela na veji od lipe - in bogovi so se na njej spočili. In tistega jutra so se časovnice pripenjale na planete. Zemlja je bila tistega jutra enakopravna z nami - prvič v zgodovini.
Mesto je prekrival sivi prah in metulji so bili ujeti v pajkove strune.
Ljudje - zbrani v jate - so spletali sanje v skupno prihodnost. Še jaz sem bi med njimi - čakal sem poljube, dotike, nežnosti in romantiko.
Stihi, ki te posrkajo vase, Jernej, besede milozvočne poezije, ki nahranijo dušo ... Pesem za sprehod skozi jutranjo tišino misli ...
Lep pozdrav,
Sašo
Sašo ! Kako lep komentaaaar ! V ponos mi je ! Hvalaaaa ! Lp
Čestitke
Svit. Hvala za pohvale! Lep dan poezije želim :)
Lepa pomladna pesem! Ob branju zažvrgoli srce. :)
Ananda! Hvala na zapisani besedi pohvale! Na žvrgoli pomlad in njeno srce! Lepo popoldne praznika želim ^^**
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Jernej Jager
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!