Izgubljena v času
Ko zabiješ mi še zadnji
zarjaveli žebelj v oči,
zakričim v žarečo noč,
misli si povijem v vato.
S krvavečimi možgani
bosonogih vej utripov
se s krvoločnimi kriki
prebijam skozi dan.
Kazalce ure zakopljem.
Čas izgubil je občutek za čas.
Vara me, ko tiktaka nazaj.
Dan je isti dnevu.
Noč je črna noči.
Pribita na stenski uri,
namesto kazalcev
kažem čas.
A zame je izginil.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Silva Langenfus
- 11. 07. 2009 ob 09:46
- Prebrano 759 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 254
- Število ocen: 7
