
Svet v katerem vztrajamo ni rožnat - in v grlih ovenijo rože - tiste, katere smo ženam podarili za praznik. Sonce je nocoj visoko - ne vidim ga - in na prašnem nebu ozrem balon - protiimerialističen z rdečo zvezdo v očeh. Neznani avtor z mečem na oprsju - odkrito, neposredno odpira strehe hiš, da bi zvabil sončne karikature v zaprašeno Trnóvo pri Ljubljani. Belo kredo drži v roki - in z njo gverilsko osvobaja civiliste.
Med rastlinami - v osrčju malih trav, daleč segajo železne bodice - v skrivališča vojnih otrok kjer so orbite dežjá. In tam - daleč v breznih se nahajajo regajoče ptice razprtih peruti - in ni utehe, in ni smeha - je zgolj vznesen vzklik, ki prosi za osvobojeni vzlet.
Koliko avtohtone demokracije (sploh še) premore naš univerzum?
demokracija je ''prevzeta'' od starih Grkov, ki so imeli sužnje, torej se ni veliko spremenilo in v resnici je nikoli ni bilo
iz kletke lahko poleti le misel
lp
pi
Irena! Bo držalo. Čakali smo nek nov svet, ki ga ni. Obljubljenega je bilo veliko, realizacija se je sesirila. Verjetno, zaradi dejstva, ker demokrati (vseh vetrov in oblik) kot vrsta ne obstojajo.
Misel pa leti daleč - to pa zagotovo! Lp
demokracija je malo bolj izpopolnjen derivat starodavne metode "kruha in iger"
kaj nam ostane
zaenkrat mikrokozmos v naši glavi
dokler nam še tega ne ujamejo v kletko
Upam, da bo razum ostal svoboden =) Držim pesti, in upam na najboljše ! Hvala za komentar. Lp
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Jernej Jager
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!