Misli s trudom meljejo,
ni konca ne kraja.
Dušo mi peljejo,
telo mi spaja.
Solza veselja teče,
včasih trenutek žalosti.
Telo kot iz sveče,
v glasu, srcu ni jakosti.
Glej resnico,
konec je z meglico.
Lepo, Kristina. Pozdrav od m.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Кристина Анастасия Верас Брзин
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!