SRNA
Dolaziš s prolećem;
kitiš prirodu u sjajna ruha
i nove odore, Persefono.
Čujem izgubljeno stado
u planini, duboko;
bije zvono,
iznemoglo i dokono.
Sunce leti
preko livada i polja, žestoko;
probudivši srnu,
zrakom što joj zapali oko.
Ko pogleda u uplašene oči srne,
reč mu zastane, srce zanemi;
... sav otrne
Ko pride boginja na zemljo ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: dejanivanovic
- 06. 03. 2021 ob 08:48
- Prebrano 435 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 205.61
- Število ocen: 9