Dnevi se pretakajo v leto. Uradni zaznamek - pač! Za potrebe - onih potrebnih potrebe.

Pohotnost medijskega hranoslovja. Za kamot in za sprotno blatenje komunistov, ciganov, ilegalnih migrantov, pedrov, socialcev, novinarjev in kulturnikov.

Tu nekje smo - in optimistično zremo proti luči. Držav je še veliko. In mesta so še prazna. Manevrov je še mnogo. Krajevnih skupnosti še niso niti omenili. Mestne četrti pa nimajo zakonskih podlag. Neizrabljeni psevdonimi so na zalogi. Šibijo se v predalnikih. In govorijo oni - in tisti - in vnovič so številke ovira. In vse je načrtno - in reklame prodajajo laž - in cepivo, ne prime. Ko v krvnem obtoku ni obljubljenih protiteles. Z obljubami in s figami oblitimi s čokoladno, ter posipom kokosovega sladkorja udarjajo na vest. Naslanjajo se na besede, da bo vredno počakati - še naslednjih štirinajst dni. Ko bo spet zapadel sneg? Kaj pa, ko snega v nižinah nekoč ne bo več? Klimatske spremembe pa to? Na to pa ni nihče pomislil?

Svododa je kisik. Kisika pa zmankuje. Zemlja je gosto naselje.

Jaz sem imel Ostroženski...

Prihajam iz Ostrožnega.

Jernej Jager