nekje vmes
potrosiš medičino
na noge ki so obule zadnje številke
in jih čakaš
spominjaš se venčkov iz regratovih cvetov
svojega strahu
da bodo čevlji žulili
tista majhna stopala
ki so nekoč odšla iz tvojega popka
tista semena
ki bi jim orala zemljo
da padejo v mehko
nasmehneš se
veš, da letijo
in kdaj pa kdaj stegneš dlan
nasmehneš se
veš, da letijo
in kdaj pa kdaj stegneš dlan
Hvala, dragi Svit.
Matere smo in očetje.
lp
pi
Tista majhna stopala iz popka odšla ... spet tvoja fantastična metafora. Super!
Mirjam
Hvala, Mirjam, tudi za taščico. <3>
Otroci, pa so še vedno otroci ...!
Odlična!!
Lp,
Hvala, Drago.
otroci iz posušenih popkov ... cvetijo
lp
pi
Čestitke za dih, ki pove vse o materinski ljubezni, saj je drugače povsem neizrekljiva ...
Hvala, Lidija. Za prepoznavanje venčkov, ur in grenčice.
lp
pi
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: pi - irena p.
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!