Zasanjane slike
Božajoč dotik objemajočih trepalnic.
Spreminjajoči spekter barv,
prelivajočih se v mavrična prostranstva.
Ujetost v dimenziji se razblinja.
Uspe izluščiti kokon v prsih.
Sprostim.
Izlijem.
Povežem imunost simfonije
izdihovanja informacij.
Zasanjane slike
svoje namišljene spominske knjige.
Utrgam še zadnji košček zaspane teme.
Stojim pred templjem z zlatimi vrati,
tu želim si za vedno ostati.
Iskanje že najdenega se v trenutku konča.
Zlata vrata se odpro
in
končno
najdem.
Svoje srce.
Hvala Ivan, večinoma se kar samo zlije, besede, ki se jih niti ne zavedamo, so pa očitno del nas.
Pozdrav v Zadar, Stojan
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Stojan Knez
- 26. 02. 2021 ob 09:04
- Prebrano 510 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 43.72