Zasanjane slike
Božajoč dotik objemajočih trepalnic.
Spreminjajoči spekter barv,
prelivajočih se v mavrična prostranstva.
Ujetost v dimenziji se razblinja.
Uspe izluščiti kokon v prsih.
Sprostim.
Izlijem.
Povežem imunost simfonije
izdihovanja informacij.
Zasanjane slike
svoje namišljene spominske knjige.
Utrgam še zadnji košček zaspane teme.
Stojim pred templjem z zlatimi vrati,
tu želim si za vedno ostati.
Iskanje že najdenega se v trenutku konča.
Zlata vrata se odpro
in
končno
najdem.
Svoje srce.
Hvala dusica:)
Lp, Stojan
Hvala Ivan, večinoma se kar samo zlije, besede, ki se jih niti ne zavedamo, so pa očitno del nas.
Pozdrav v Zadar, Stojan
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Stojan Knez
- 26. 02. 2021 ob 09:04
- Prebrano 410 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 43.72
- Število ocen: 5