Lunini monologi 24

Spet sem se režala.
Danes, celo noč.
Še zdaj je vidno
po raztegnjenih gubah okrog mojih ust.

Kradejo si pesmi.
Pesniki, kako človeško.
He, hen no, izposojajo si črke.

Ne vejo, da je bilo enkrat
že vse zapisano.

Garantiram.
Šef me je določil za lektorico.
Oni pa meni - muza!
Sem mu rekla, da sem vse prebrala.
Me je slišal?
Itak ve, da nisem.
On je največji blefer.

Človečki pa kar še pišejo.
Mislim, pišejo pesmi.
Kar še.

L'Oreal, ali kako že?
No, tista krema za glajenje
smejalnih gub?

Lidija Brezavšček - kočijaž

Komentiranje je zaprto!

Lidija Brezavšček - kočijaž
Napisal/a: Lidija Brezavšček - kočijaž (urednica)

Pesmi

  • 09. 07. 2009 ob 14:23
  • Prebrano 643 krat

Uredniško pregledano.

Ocenjevanje je zaključeno!

  • Število doseženih točk: 191
  • Število ocen: 13

Zastavica