noč

ob cesti

razpelo sameva

nesrečnik

ki je nosil mir

teh poljan

ob mogočni lipi

povsod diši

pokošena trava

in sonce

še utripa 

v murnih

izročen

človeški sodbi

mučen vso noč

izročen

sredi spokoja

ki se ni zganil

kot da ne umeva

svoje usode

kot bi vse bilo

le navadno pozabljenje

ki ne sluti

pretresa

in groba

dokler ni pod bremenom

zaječalo

vse bivajoče

in je topa bolečina

predrla

oklep srca

in so lipa

in polja

in murni

zašepetali ime boga

miko