Jaz sem galeb, svetlo moder galeb.
Ne potrebujem poslikav,
da bi se kot nekoč lovci zlila z naravo.
Veš za tiste posebne koščke savane
na prisojnih legah neposeljenih gričev,
na nepričakovanih čistinah med bori in
šmarnimi hrušicami?
Če so prelepljeni s cerkvami,
orjaške lipe ali hrasti ali bukve
vrastejo zidove v krajino,
da ne nadlegujejo. Narave.
Začutiš nekje med stopali in srcem
tisti “dežavi“, tisti okus arhetipa, pripadnost?
Južni veter? Topli nebesni dih.
Tam si ustnice izpišem s karminom
kot da sem gostitelj košeniljke
in moje besede postanejo barvilo,
ko diham, kot bi letela ptica.
Jaz sem galeb, svetlo moder galeb.
Poslano:
09. 02. 2021 ob 22:41
Spremenjeno:
26. 09. 2021 ob 21:41
Ne morem mimo seveda, ne da bi pomislila na najbolj znanega galeba - Jonathana, ga pa ta pesem prerašča z ekološko tematiko, ki je hkrati tudi bivanjska. Kot se spodobi. Kaj smo in kako živimo v naravi/z naravo, je vendarle vedno bolj isto vprašanje.
P. S. Všeč mi je tudi, da sem se - kot pogosto pri tvoji poeziji - naučila nekaj novega (košeniljke). :)
Čestitke,
H
Hvala, Helena. :)
Mirjam
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mirjam Dular
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!