alfa
s hrupom
dano prijatelji iz
otroštva so
izgubljeni.
nič drugega kot starost v
ozadju grla.
kdo si drzne nakričati stran
bogove zdaj
na koncu.
zanka je lepša na zapestju
modra.
opcija je bila
skalkulirana. vse do
zadnje kosti do finalnega srce
potopljivega metulja. oni ne
razumejo in tam
plešemo. četudi iz
epruvet.
v padcih je znanost
nežna.
z našo žalostjo pridejo
presenečenja. v širokooki
preciznosti. kot človek ki
je izumil ogenj. iz tiste iste
iskre sem prehodil Afriko. iz tiste
iste si stalil Antarktiko.
Jezus je hodil po Atlantiku ampak nikoli
jedel nobene od rib.
smo strup v metafori
plešast.
ali vnaprej vidimo svojo bolečino tako
lepo da besnimo v različnih časovnih pasovih.
stvari se hitro spremenijo kot tvoja
mati v dvajsetih. ni važno
koliko Zevsa zvlečeš
v to.
postanemo pozabljeni in odvrženi
in smo čezmerno prekleti. psihoze
se širijo v ulomkih.
samomor ni klic je trditev
družbe.
kjer na stotine rumenih
oken govori z
ulico
si jo prehodil velikokrat
ampak nikoli slišal njenega
jezika.
tako počasi šepeta
obrni se
ampak ti greš dalje
apatičen
tja v krik v verigah
tja opraviti tisto delo ki ga sovražiš
in si pustiš da se ne pogoltneš med
vrsticami.
bonton terja zaušnice
besedno.
te je strah kot
je strah pajka
obrambni mehanizem da ohrani neko
obliko življenja. tudi
ko je nerazumno. barbarsko. perverzno. da
nadaljuješ.
tam je glasba pijana ob prisotnosti
vseh alkoholikov. tam je tudi orel
in srna in vsak drug napačen človek ki ga nosijo sanje.
resnično je kar se zlomi
nizko.
tvoji otroci so
naslednji
ki bodo nenapisani na
lestvici od
1 do blaznosti
s kreativnimi bazeni suhi
in podnebjem čez rok.
geji moški in gejevke
ženske bodo dvomile v tvojo
naravo
naj bo na koncu enakomerno sadistično
in kruto.
um je okras za fotografijo
brez barv.
je blato v naših
ustih (fajn).
rojeni smo
odlašano (tudi fajn).
nerodna najstniška leta (ne tako fajn).
mp3 predvajalnik v nagužvanem avtobusu (Nirvana).
ampak kaj lahko rečeš o tisti
punci
tistem fantu
ki ni nikoli vedel kako uporabiti abecedo da
bi črkoval naslednji obrok
ki ni nikoli poznal nič drugega kot ljubezen in še
zmeraj ni bilo dovolj.
je šel lačen skozi
stoletja
jezen
ignoriran
iz ravnotežja
vse do danes ko smo mu dali
pištolo
da ga nahranimo.
iti dalje v brezno z melodijo
s stilom.
ljudje se ne bojijo
smrti
samo nezmožnosti.
ne biti glasno
prisoten
se ne pretakati med
Luno in
Soncem.
tudi če jim je v
interesu biti samo lasten
satelit. tudi če je to
legalno.
svet je en korak stran od 10 tisoč let nazaj
vsak dan.
bolje je biti nor v
ednini kot pa
biti enota v množici.
bolje biti
jutro po tujca kot ga
preživeti na
pločniku
pijan z
loterijsko srečko.
boljše biti čuden kot
sam. noč
nerodnosti stane
manj. kvečjemu
dihaš.
kam na plažo kam na sladoled
kam na sončni zahod.
nekatere stvari po tem ko
si jih ljubil
krožijo nazaj do tebe
in postanejo tvoje za vedno
in to kar ne
vemo
nas preseneti na vseh
živahnih kotičkih.
kjer je bila nekoč mehka točka
je zdaj preprosto
odprtina
preširoka za razlago. in
tiskarski škrat preži.
če bi mačka govorila
bi vpila.
igrivo ostrino je
težko
najti.
kar je še težje
je
stlačiti vse oblake v
usta nekoga
ko je vse kar
hočeš
odgrizniti stran spodnjo
ustnico
samo za poanto nasilja sladkega in organskega. tako
se razmnožujemo.
pavza je logično mrtev namig
za v smeti.
posledica ne imeti
rad
ali imeti rad slabo je
ista stvar.
nekateri so dovolj pogumni da
pogledajo smrti
naravnost v zobe in tam
ljubezen
živi.
na prelomu kjer
si nekateri drznejo iti samo
ponoči ko
mesta in obrazi spustijo
svoje maske. našel boš
veliko brezdomnih ljubimcev
tam.
zmeraj je katastrofa tista
ki sledi zlomljenemu
srcu.
včasih zdrsne
predaleč in
najde zavetje v objemu
divjih živali
dokler ne postanejo ravno
to.
zver brez imena da bi jim
grelo kosti.
z zanko okoli vratu gre hitreje
zeleno.
omega
tako so prijatelji iz OTROŠTVA depresivno v
ognju
z otroci ki so bili zamenjani ZA ODRASLE vsi
vodeni in neumni
dali hrup BREZ ČREV ter zmeden POZDRAV
in k vsem BOGOVOM KRIČALI PSOVKE ker
se je starost začela prezgodaj V HIPHOPU ŽIVEGA PESKA.
tako si je MATEMATIKA gola in v stradanju V BARVAH
METULJEV
zvrtala pot vse za PLES V BRILJANTNEM
DELIRIJU kjer
se vsaka shizofrena otožna kost trese pod
težo AVTOCESTE INFORMACIJ in joče zrak iz ustnic.
tako se je ŽALOST v zanki in z okusom po blaznosti z
vonjavami AFRIKE
zaiskrila po isti metodi KOT JE JEZUS učil
svoje apostole
zelo PRECIZNO SREČNO UMIRANJE so bile njegove besede in
plamen v katerem je govoril je bil NAMIŠLJEN ampak
bi lahko zlahka izumil SMEJOČ PARADIŽ POLN
LINGVISTIČNIH KAČ.
tako je SLABOST GIBANJA v izkušanju bolečine vsepovprek
po lepotnih pikah
ROJENA ZEVSOVSKO iz mladosti tvoje matere ki je bila
neznana IN ČEZMERNO NASMEJANA ob čudnih
besednih solatah otrok moških.
tako ULICE izgovorijo blazneže V
GIBANJE poleg armade gramatičnih
namigov
IN NA POLNO BREZSRČNI pankrti kapljajo na
ogledalu podoben enako brezsrčen BETON ki
poje naj ZAVRTIMO NAZAJ PODNEBJA
POČRNELE APATIJE zato da se delavsko razredni
dopustni ljubimec lahko nauči JEZIKA ženskosti.
tako ti PAJKI povzročijo nelagodje KER
NEKAJ ČASA NAZAJ SI SE PLAZIL perverzno in čisto
enako KOT
ALKOHOLIK ki mu ne paše SLUŽBA saj takrat se
mehanizem prvič razkrije
in kaj potem
če to pomeni DA TE
JE STRAH ko si soočen s formami brez oblik navzven
obrnjene
seksualne napetosti V NAJBOLJ
POGUMNI ANGELSKI MAŠINERIJI.
tako so OTROCI ki so nenačrtno po
zmoti IZVENSVETNO PADLI VEN iz
žvečljivih placent
DOSEGLI SADISTIČNI MJUZIKL zelo
krutih nenavadno otročjih umorov in MENTALNO
JE VSAK peder in lezbijka ki je izven reda
POKVARJENO MESO ki išče
anonimnost
V NENAPISANIH maškaradah in
EROTIČNIH DELČKIH ogabnosti ki se deli
v spalnici.
tako so NAŠA USTA šla nerodno nedotaknjena
SKOZI NAJSTNIŠKO LAKOTO hkrati masivno in namerno
KOT PIŠTOLA ustreljena s hitrostjo planeta nad odlašanim
cvilečim avtobusom
ki je V ENEM DELOVNEM DNEVU preskočil spolzko abecedno
jeziklomljivo smrt samo s
tem da se je UPRL MP3 ZAKONOM NAGUŽVANE NIRVANE.
tako je SMRT glasno otročje prisotna na isti
način KOT SONCE ali Luna krožita vsa
brez pack
in je BREZ JEZE ali kakršnegakoli polnega čustva ali nestabilne
nezmožnosti ki KRIČI OPIČJE ZIDOVE.
tako BLAZNOST SPROŽI tujce povsem mirno ko
se razbija v GLOBOKE koncerte med
čudne MNOŽICE ki so potopljene nižje kot najbolj
štorasto
JUTRO PO in pijani
od
osamljenih loterijskih srečk na hitro izmišljeni PLOČNIKI
so ednina 7.8 milijard človeške SIMFONIJE.
tako so ŽIVAHNI KOTIČKI ohlapno galaktični in v
stokanju
jasno PROTI
VSAKEMU KROŽNEMU za vedno
kjer argumentiranemu ODZEMLJENEMU GENIJU gradimo
široko nerazložljivo mokro vesolje IN TAKŠNA ASFALTNA
PRESENEČENJA so
postala PREPROSTA ODPRTINA V CELOTI v
medzvezdni disciplini VSAKEGA NUKLEARNEGA SPREHODA.
tako lahko IGRIVE OSTRINE pridejo v soncehodnih
na čisto SPRASKANIH paketih ampak gozdu
OBLAKASTIH ŽIVALI manjka njihova revna
odgriznjena ENIGMA in
nasilna prispodoba ust nekoč organska
je ZDAJ KATATONIČNA.
tako je LJUBEZEN dovolj pogumno zamaskirana na
prepadu NOČI kjer brezdomni s salso popackani LJUBIMCI
drsijo od mesta do mesta DO MESTA in
sledijo črti zlomljenih OCEANSKO NAPOJENIH src dokler
ne postanejo
povsem sveža vrsta DIVJIH ŽIVALI v zavetju
ničesar drugega kot
rjovenja čudovitega vakuuma IN POSLEDIC brez obraza.
beta
pozdrav brez črev je
matematika in
žalost Afrike je
čezmerno nasmejana
ko na polno brezsrčni beton pleše v
briljantnem deliriju
otroštva za odrasle.
pajki v
gibanju
kot barve metuljev v
hiphopu živega peska
ampak
slabost gibanja je Zevsovsko rojena ker
nekaj časa nazaj si se plazil precizno
srečno umirajoč in
dosegel
sadistični mjuzikl kot
pištola odlašan brez
jeze ali
asfaltnih presenečenj.
se upirati mp3 zakonom
nagužvane nirvane
kot Sonce
saj njegova služba je da
te je strah vse v enem delovnem
dnevu
in odnapisati erotične delčke smrti
kjer kot alkoholik zavrtimo
nazaj podnebja počrnele
apatije jezika in
otroci
ki izvensvetno padajo ven si
izmislijo smejoč
paradiž poln lingvističnih kač.
naša usta kot najstniška
lakota
kričijo opičje zidove
vmes pa je
katatonična ljubezen ljubimcev noči
na isti princip kot
je Jezus hodil do mesta v vseh živahnih
kotičkih
proti vsakemu krožnemu
odzemljenemu geniju
kjer so ulice bile pokvarjeno
meso
vsakič mentalno.
bogovi kričijo
psovke tisto
jutro po pločnikih simfonije
in ko blaznost
sproži globoke množice
je samo
posledica oceansko napojenih
divjih živali
medtem ko igrive ostrine spraskajo
enigmo oblakastih živali
vmes do
avtocest informacij.
nismo nič drugega kot preprosta odprtina
v celoti
vsakega nuklearnega sprehoda
v najbolj pogumni angelski
mašineriji.
gamma
pesem je lahko napisana kot
seks
lepljivo in razmršeno in
stvar za eno noč
ali pa je lahko
enačba
z naklepom in logiko
ampak kakorkoli že
pesem je organizem
kot bakterija
ki ne rabi druge razlage
kot
živimo.
lepo.... se bom prav z veseljem še potapljala v ta obširni Ocean in ga povezovala z naslovi ...
res presenečaš na polno...praviš, pesem je organizem...ta je cel orgazem...lp, Damjana
če avtor ne ve, ve nekdo drug
če avtor ne ve, ve nekdo drug
Imenitna je; variacije, ki zdržijo toliko predelav - in vendar sozvanjajo z alfo - pesnitev, ki bi jo težko spregledali, čestitke,
lp, Ana
tale me je kr izmučla, morm priznat.
še ne vem kak odnos met do nje xD.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: naprimerjanez
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!