Skoraj vsi modrujejo, še v tišini pametujejo,

prav nič se ne sramujejo.

Četudi ne briga njihovo te mnenje,

radi se vtikajo v življenje,

te dnevno obremenjujejo.

Še ko spiš, spletke vroče kujejo,

s koreninami besede rujejo.

Tudi ko prelagajo kamenje,

skoraj vsi modrujejo.

Pravzaprav se sami s sabo bojujejo,

srečo omejujejo.

Nič ne koristi jezično govorjenje,

povzročajo si le trpljenje.

Čeprav vedo, da se zaznamujejo,

skoraj vsi modrujejo …

Stojan Knez