
Če bo gospa zbolela, kdo bo odnesel smeti,
kdo bo zbrisal svetilko, da se iz nje izvije
dobri duh po prazniku, po gosti, starinski
potici z rozinami, premišljeno potresenimi
po obilju sladke orehove kreme z rogljem gorenjke.
Ni je več.
Vztrajnost vode pronica v opeke,
vzpenjavke se zažirajo v omet.
Trta. Balkon. Češnja. Stol. Potonika.
Ni je več.
Gosto sive mandale posedajo po foteljih,
enobarvni vonji neizbirčno dominirajo na pol izpraznjene,
odprte omare. Na štedilniku mumificirana sraga
skipelega mleka. Kdo bo odrešil zatajene ljubezni,
osvobodil spomin, ljubil zamujeno čipko preteklosti.
Duh se vedno vrne ...
včasih samo v pesmi, ali pa z novim brstenjem - tam je pač doma, ne glede na vse.
Lep pozdrav, Marija
o. Saudade! :)
:)
Sehnsucht.
Komentiranje je zaprto!

![]()
Napisal/a: Mirjam Dular
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!