Vse
se začne in konča
z besedo,
lepo, milorečeno,
namenoma spogledljivo,
a vmes … koliko besed;
na koncu
je vsaka izrečena
beseda
namenoma težka kot
svinec,
prilepi se kot ostudni tvor,
zaje se v misli in telo
in v samoti najeda.
In ko beseda zamre,
umre vse,
umre smehljaj,
up in nada,
umre vse,
kar bi še lahko
kdaj lepo bilo.
Kdo to pravi? Ni res ... ali pa je, za tiste ki jo ne znajo oživeti, obuditi jo v sebi
Življenje ni praznik.
praznik pa bonton v načinu življenja
od preveč še glava boli
V tej pesmi je kronološko prikazano razmerje med dvema zaljubljencema, ki sta se nekoč zelo ljubila, se osvajala in osrečevala z besedami, na koncu pa se je razmerje sprevrglo v medsebojno bitko žaljivih in ranljivih besed, vse do bridkega in neizbežnega konca, ko si partnerja nista namenila niti besede več drug drugemu.
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Bojan Foršček
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!