
Sem videla da plešeš
ko nemoreš več zadržati veselja
ob vetru
ki mu ne predstavljaš ovire
ampak te objema
vsakič ko gre mimo
sem slišala tvojo radost
ob šumenju tvojih rok
ko jih sem ter tja
zaupaš
prijemu vetra
ti se ne vdaš
ampak najdeš ritem
da te sapice zraka ne odnesejo
ampak spremenijo v plesalko.
Drevo je oživelo.
Premika se in govori -
piše norec.
Ki se mu slepi in nemi svet čudi.
Komentiranje je zaprto!
![]()
Napisal/a: Celestina
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!