samotni veter
sedim ob reki
skoraj pod gladino
pozelenel sem
v duši pa sivino
nosim
nebo iz nizkih oblakov
ki ga ptice
kot puščice prebadajo
in iščejo sredino
za uro
me ne vprašaj
veter blodnjav
jih šteje v travah
veter
ki gnezdi po muljavah
samoten
kot je mesto med bregovi
kot so mostovi
kot je vsak
ki v mraku duše sonce išče
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: miko
- 31. 01. 2021 ob 18:36
- Prebrano 354 krat
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!
- Število doseženih točk: 73.78
- Število ocen: 7
