Pesem je bila objavljena že leta 2019,

vendar sem ji sedaj delno spremenila besedilo, vrstni red verzov, predvsem pa obliko.

Na svetovni dan holokavsta posvečam pesem babici M.K., ki je preminila v taborišču Ravensbrück.

Marija

Oh, babica bi bila ponosna, pesem je zelo lepa, solze pa na pobegu.

lp

Oh, kako ganljivo!

Naj babica počiva v božjem kraljestvu.

Lp

Ne dogodilo se nikad više, nikome, draga Marija! Ali žalosne i tragične uspomene najbližih uvijek se trebaju brižno njegovati i prisjećati. Bravo.
Ugodan dan ti želim,
Katica  
 

naj se nikdar ne ponovijo grozote vojne,,,

*Dušica

*Maki              hvala za dotik

*Katica                        ♡

*Damjana

Tiglav, zelo boleča in ganljva tema. Morda le nekaj razmislekov, da pesem ne zaide v patetiko:

Bila je nedelja,
                              konec februarja.
                     Na severu Nemčije.


Prej,
pa tudi po tej nedelji,
se je sukaljal dim v nebo.


In nebo je molčalo.

 

             
            *   *
                       *                   
                          *
                          le
                       rahlo
                 je z mastnimi so ji mastne
              sajastimi solzami sajaste solze
        močilo shujšano, premrlo  močile ....
      telo, kot bi ga hotelo maziliti;   (eno ali drugo)
   dati v poslednje olje. Peljali so jo
mimo otopelih, obnemoglih sojetnic.  (kasneje poveš, da niso imele moči)
 Nihče je  ni pogledal, uboge ženice.
   Te Njene obrite glave. Niso mogle, niso
       imele moči, kajti Krvniki so jo
           zlomili, jo odpisali in kot
                polomljen inventar
                       naložili na
                         voziček,
                             bila
                              je


                                  manj vredna rasa,
                                      s l o v a n k a.
                  

Voziček se je
pritajeno škripajoč
pomikal
k operacijskemu bloku.

Mimo barake,
kjer je med vrati stala Minka. 

                                         Naključje?  (pojasnjevanje, drži fokus)
                   Odsotnost nebeške milosti?
 


Preko ustnic se je pretočil
nerazumljiv, grgrajoč stok ... (ni jasno komu, Minki ali jetnici?)

Mamaaa

Nič se ni zgodilo.
Sprevod je nadeljeval pot.
Vse kar ji je ostalo
od te mokre, mrzle nedelje, (že prej)

je bil droben mamin nasmeh.

 

Strt, poteptan, suh list, ki ga je   (koga predstavlja to? ali je to ostalo materi od nje? ali je ona postala strt ...)

pogoltnil ogenj.

Včasih je zelo težko popravljati pesem, ki ima izjemno čustveno težo. Kakšna pa je bila prej (bi lahko, prosim, prilepila link nanjo)?

Lp, Ana

Draga Ana,

delno sem upoštevala tvoja priporočila, določene stvari pa sem pustila, ker se mi zdi, da enostavno morajo biti v pesmi.

1.) "Dati v poslednje olje" -

ta izraz, je bolj ljudsko izročilo in med ljudmi pomeni - spustiti dušo iz telesa, medtem ko je maziljenje zakrament/ obred, zato sem pustila.

2.) "Naklučje, ali odsotnost milosti ?"

vsi, na desni napisani verzi, imajo namen pojasnevanja ali začudenja nad nepojmljivimi dejanji, ki so se dogajala med vojno ( črtala sem božjo).

3.) mokra, mrzla ...

to pustim, ker iz izročila vem, da je bil mraz peklenski, obleka pa tanka, tudi pozimi.

LE DROBEN NASMEH

    

                                       Bila je nedelja.
                                    Konec februarja.
                          Na severu Nemčije.


Prej,
pa tudi po tej nedelji,
se je sukaljal dim v nebo.


In nebo je molčalo!

 

            
            *   *
                       *                  
                          *
                          *              

                          le
                       rahlo
                 je z mastnimi
              sajastimi solzami
        močilo shujšano, premrlo
      telo, kot bi ga hotelo maziliti;
   dati v poslednje olje. Peljali so jo
mimo otopelih, izmozganih sojetnic,
 Umikale so pogled. Uboge ženske.
   Zlorabljene kreature niso zmogle
       usmiljenja. Krvniki so jo pač
           zlomili, jo odpisali in kot
                polomljen inventar
                       naložili na
                         voziček,
                             bila

                              je

                                  manj vredna rasa,
                                      s l o v a n k a
                 

Voziček se je,
pritajeno škripajoč,
pomikal iz operacijskega bloka

Mimo barake,
kjer je med vrati stala Minka.


                                              Naključje,
                                  ali odsotnost milosti ?
 


Preko ustnic se ji je pretočil
nerazumljiv, grgrajoč stok ...

... Mamaaa

Nič se ni zgodilo.
Sprevod je nadeljeval pot.
Vse kar ji je ostalo
od te mrzle, mokre nedelje

je bil mamin nasmeh.

Droben nasmeh poteptanega lista, ki ga je pogoltnil ogenj.

Linka ne znam pripeti, ti pa pripenjam kopijo prve verzije:

Ufff, no upam da mi uspe:

Le droben nasmeh

 V progasti pižami,

                         bila je nedelja,
                        konec februarja,
                      na severu Nemčije

so jo peljali na vozičku
preko dvorišča.
Mimo sključenih,
oštevilčenih silhuet.
Mimo odsotnih obrazov.
Stran obrnjenih glav.
Nihče je ni pogledal.
Te uboge ženice.
Tega udrtega obraza.
Te obrite glave.
Teh suhih kosti.
Bila je še ena;

                          inventarna številka

                                   podčlovek

                              s  l  o  v  a  n  k  a

Prej,
pa tudi po tej nedelji,
se je sukaljal dim v nebo.

In nebo je molčalo!

Le rahlo je močilo
z umazanimi,
mastnimi solzami
shujšano, premrlo telo,
kot bi ga hotelo maziliti;
dati v poslednje olje.

Voziček se je,
pritajeno škripajoč,
pomikal
k operacijskemu bloku.

Mimo barake,
kjer je med vrati
stala Minka.

                              Naključje?
              Odsotnost nebeške milosti?



Mamaaa!

Preko ustnic se je pretočil
nerazumljiv, grgrajoč stok.

Voziček
je šel svojo pot.
Vse kar ji je ostalo
od te mokre,
mrzle nedelje,

je bil droben mamin nasmeh

in čez nekaj dni:
                                          Žara.