V jogurtov lonček nasujem abecedo.
Merica ostane suha, zato se ne obotavljam
pri sladkorju, do obisti se potresem z njim,
vse pore mi skristalizira, potem mi še dneve
in dneve pada iz lasnih mešičkov. Ti ga
vztrajno zbiraš, stiskaš v kocke, z menoj si
sladkaš kavo. Ne, ne bova več stavila!
Vohaš tisti okus po karameli? Saj ni le
prisluh, kajne, težko že ločujem spomine
od vonjev. Pri izletišču kresnic nesnovno
umesim s črkami, z gibkostjo oljnih barv. Kdo
bo iz pečice izpraskal lonček, kdo kolač.
Odlično!! ♡♡ In prelomi verzov pašejo, super stilski eksperiment! **
Hvala, Anandica draga! (Kaj pa misliš s stilskim eksperimentom?)
Da preizkušaš nove načine pesnenja - gotovo sem se štorasto izrazila. :)
Ne, ne. Nisem bila zih, ampak vidim, da sem te prav razumela. Samo ta konkretna ni nič novega ali posebnega. Zato mi ni bilo jasno.
P.S. Otroci že spijo? ;)
Aja, mogoče te pa nisem dovolj pozorno brala, tak način lomljenja verzov sem prvič opazila. :)
Spijo, trkam, da bo par uric mir. :D
Všeč mi je, le zadnji trije verzi se mi zdijo odveč ...
lp, Ana
Ana. Prav nobenega mašila se ti ne da več skriti!
:-0
;) zelo zanimivo je, ker je pesem tako neulovljiva glede p. s. ... čestitke,
lp, Ana
Komentiranje je zaprto!
Napisal/a: Mirjam Dular
Uredniško pregledano.
Ocenjevanje je zaključeno!