Žarim, kot sonce poletja.

Revež se v baklo spremenim, gorim.

Tipam, slepec, naokoli blodim

Edino tebe še vidim skozi mavrične oči.

V srce si zadel, nepripravljenega me Eros,

Lebdim med oblaki brez telesa,

jutra ne obstajajo, ne dan in ni noči.

Uboj je bil zahrbten,

brez opozorila puščica prileti.

Energija nova, neznana,

zalila je moje dni.

Nedolžnega telesa le elementi so ostali,

Izdaja,  kričim,  ko Afrodita se pokaže in se nasmeji.

bova